HUM: Inlet

Po 22 letih so se legendarni shoegazerski space rock astronavti Jeff, Tim, Bryan in Matt z svojo vesoljsko ladjo HUM odločili obiskati Zemljo. Marsikdo bi rekel, da so se vrnili ob pravem trenutku, saj v teh časih noben nov album ni odveč, še posebej pa ne album od enega boljših, ampak na žalost spregledanih alternativnih bandov prejšnjega stoletja.

Od njihovega zadnjega albuma Downward Is Heavenward je torej minilo malo več kot dve desetletji. Kaže, da so se fantje odločili za nov podvig leta 2018, ravno na dvajseto obletnico le tega albuma, da so dovolj dolgo hibernirali in je že čas, da luč sveta uvidi Inlet.

Inlet je peti studijski album skupine HUM, ki ga je malokdo pričakoval. Album se je kar iznenada pojavil na njihovem bandcamp profilu, brez kakršne koli predčasne napovedi o njihovi vrnitvi na glasbeno sceno na družbenih omrežjih. Ne znam si niti predstavljati, kakšno reakcijo so imeli oboževalci, ko so po dvaindvajsetih letih dobili nov album. Verjetno so marsikateri med časom njihovega albuma iz konca 90' in Inletom obupali nad ponovnim snidenjem. Veliko pa jih je medtem tudi preminilo in srčno upam, da jim je nekdo priskrbel kopijo albuma v onostranstvu, saj tega nikakor ne smejo zamuditi.

Otvoritveni komad Waves nam da takoj vedeti, da nas čaka malo težje in bolj zgoščeno sonično popotovanje od njihovega zadnjega. S počasnimi rifažami in težkimi udarci po bobnih zveni skoraj doomersko, sicer pa nas ne pelje v pogubo, temveč v nek drug zasanjan svet, proč od tegob, čeprav po naslovnici sodeč sprva ne bi tako mislili. Po otvoritvi albuma nas pričaka verjetno najbolj poskočna pesem na celotnem albumu, Into the Den, ki pa nas nekako pripravi na tretjo postajo na našem popotovanju z naslovom Desert Rambler.

Desert Rambler traja kar 9 minut, ampak naj vas to ne prestraši, saj je verjetno tudi najbolj razgiban del albuma. Težki deli pesmi prehajajo v tihe, plavajoče intermezze ki umirijo dogajanje nato pa spet sledi del, ki bi ga vsak navdušenec nad headbanganjem bil zelo vesel.

Najbolj radijsko prijazna pesem na celotnem albumu je Step into You, ki pa je posledično tudi najmanj zanimiva. Kljub kitarskem solotu, ki zveni precej retro 80' synth, nam vso dogajanje pesmi ne pričara nič kaj posebnega. Je pa »na srečo« tudi najkrajši postanek na Inletu.

The Summoning nam da na posluh verjetno najbolj »metalski« del albuma. Kljub temu, da sem pristaš daljših kompozicij, se mi zdi da ima The Summoning precej razvlečen sredinski del in to čisto po nepotrebnem. Vrhunec pesmi je definitivno njen konec. Zveni, kot da se nam je pred očmi razprostrlo nebo po popotovanju skozi temačne oblake sfuzziranih kitar. Se pa to jasno nebo, ki ga imamo sedaj pred sabo še bolj razširi v naslednjem komadu.

Prisrčno imenovan Cloud City, je najbolj uplifting pasus Inleta. Verjetno so z naslovom Cloud City hoteli prislikati mesto zgrajeno iz puhastih belih oblakov, ki jih boža sonce. Se pa proti koncu pesmi začnejo oblaki spet malo po malo črniti in spreminjati celotno razpoloženje iz lahkotnega v malo bolj zaskrbljujoče.

Celoten Inlet ima neko čustveno noto, je pa The Folding najbolj čustveno obarvan od vseh prejšnjih komadov. Da nam občutek nostalgije oz. občutek pogrešanja nečesa. Predvsem z besedilom »do you feel the same…like you used to«. Kitara v ozadju preigrava lepo melodijo, ki ta občutek še posebej poudari. Kljub temu ima pesem nepotrebno dolg »noisy« konec, ki precej sfiži celotno pesem.

Preden se Hum poslovijo in nam dajo misliti, kdaj se bodo morda spet vrnili, nam pomahajo v slovo z mojim najljubšim komadom na plati Shapeshifter. Kitarski riff, ki zveni kot signalna sirena na svetilniku, ki pomaga izgubljenim mornarjem na varno, nas po 50 minutah popotovanja skozi magičen in vesoljski svet Inleta popelje do konca albuma. Proti koncu pa se Hum odločijo izklopiti njihov značilen fuzz sound. Pesem se postopoma umirja in oddaljuje od poslušalcev in sčasoma tudi poslovi na popolnoma čisti sonični podlagi.

Kot pristašu fuzzed out shoegazea in space rocka, mi takšnih albumov nikoli ni dovolj. Srčno upajmo, da ne bo spet treba čakati 22 let do Hum-ovega naslednjega prihoda in novega albuma.